Od Vardarja pa do Triglava …
ZNANOST, KI NIKOLI NE IZVE VSEGA
V medsebojni komunikaciji so zelo pomembna izhodišča za presojanje človekovih značajev.
OBRAZ: izdaja vsa človekova čustvena stanja, od najbolj pretanjenih čustvenih vzgibov do najbolj surovih izbruhov jeze, maščevalnosti in ljubosumja.
ČELO izdaja mir ali nemir v duši, stopnjo pozornosti ali radovednosti, ki jo posvečamo neki stvari, odvisno od tega, ali je sproščeno ali napeto, gladko ali nagubano, ali trmasto namrščeno, ali je morda spačeno od skrbi in napora.
NOS izraža vse, kar je povezano s ponosom ali ošabnostjo, nečimrnostjo in samovšečnostjo. Če nas obvlada pohlep, če nas muči radovednost ali če smo napeto pozorni, razširimo nosnice.
USTA. Strastno poželenje se odraža v našobljenih ustnicah, medtem ko izdaja razpotegnjena zgornja ustnica zbrano razmišljanje, stisnjeni ustnici pa jezo in zavist.
OKO je najbolj zanimivo in pomembno ogledalo vseh človekovih duševnih vzgibov in razpoloženj; pozornemu opazovalcu pogosto na prvi pogled razkrije pogled več kot cela ura pogovora.
Ob tem se spomnimo na človeški temperament kot obliko in način splošnega reagiranja (zlasti čustvenega in voljnega). Po klasičnih naukih Starega sveta razlikujemo štiri vrste temperamentov.
FLEGMATIK je počasen pri vsem, kar počne; je hladnokrven in ravnodušen, le redkokdaj pokaže razburjanje; nagnjen pa je k boleznim presnove, revmatizmu in sladkorni bolezni.
KOLERIK je prepirljiv, togoten, nezadovoljen sam s seboj in z drugimi, živčen in razdražljiv; nagnjen je k srčnim boleznim in k boleznim jeter in žolča.
MELANHOLIK je otožen in nezadovoljen, sanjarski, nagnjen k živčnim in duševnim motnjam, hitro obupa in je potem ves iz sebe.
SANGVINIK je tisti živahni in dostopni tip človeka, ki ima pozitiven odnos do življenja, pogosto je razposajen, pogumen in odločen; njegova najmočnejša izražena lastnost je lahkomiselnost; celo bolezni puščajo na njem le rahle sledove.
