Predavateljica: DRAGICA KORENJAK, dipl. manag. posl. sistemov
Nekaj poudarkov iz vsebine predavanja:
STARANJE PREBIVALSTVA
Prebivalci Slovenije smo bili v 2016 stari povprečno 43 let, pred petdesetimi leti pa 33 let. Čez nekaj let bo v Sloveniji vsak četrti prebivalec starejši od 55.
Ljudje se pogosto upokojijo zato, ker se v primerjavi z mlajšimi sodelavci počutijo manj kompetentne in odhod v pokoj vidijo kot odrešitev.
Uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja in uživalcev 20 % predčasne ali starostne pokojnine je skupaj 617.200 (ZPIZ, 12/2017).
Starejši bodo leta 2060 predstavljali skoraj tretjino prebivalstva Slovenije. Posledice staranja bomo čutili na različnih področjih, od izobraževanja in dela do pokojnin.
Upokojenci lahko nadaljujejo delo za skrajšani delovni čas ali kot zunanji svetovalci.
Le v Grčiji je nižja stopnja zaposlenosti starejših kot v Sloveniji. EU ima 67,6 % starih od 55 do 59 let in 38,8 % starih od 60 do 64 let.
Slovenija pa ima zaposlenih 55,2 % prebivalcev v starosti od 55 do 59 let in samo 15,9 % od 60 do 66 let. Zanimiv podatek je za Švedsko, ki ima kar 66,4% zaposlenih od 60 do 64 let.
Medgeneracijska problematika igra pomembno vlogo tudi v podjetjih, ki se soočajo z medgeneracijskimi spremembami. Na splošno je treba poskrbeti za optimalno mešanje generacij in optimalno oblikovanje medgeneracijskih odnosov.
Za managament znanja v podjetjih imata pomembno vlogo pridobivanje znanja in transfer znanja med generacijami.
Mlajši delavci imajo npr. več izkušenj z novimi tehnologijami, medtem ko imajo starejši delavci večjo mrežo stikov in več izkušenj, kako ravnati v konfliktnih situacijah v podjetju, z zahtevnejšimi strankami ipd.
Pomembno je, da ustvarimo človeku pogoje za uspešen prehod v pokoj in prilagoditev še aktivnega tako poslovnega kot zasebnega življenja.
Pred upokojitvene aktivnosti so tiste, s katerimi človek pridobi ustrezna znanja za planiranje tretje življenjske kariere.
