Mrežni marketing je dokaj inovativna oblika neposredne prodaje in tako postaja vse zanimivejši poslovni model trženja za vse več proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Svetovna prodaja podjetij neposredne prodaje dosega danes nad 110 milijard dolarjev. Od leta 1988 se je povečala za 227 %, v Evropi pa v zadnjih petih letih, od 2003 do 2007, za 41,5 %.
Prva podjetja so z uvedbo metode mrežnega trženja doživela skokovito rast prodaje in števila zastopnikov, hkrati pa se je na trgu pojavila vrsta podjetij, ki so začela poslovati po konceptu mrežnega trženja na čuden in nelegalen način. To jim je omogočala odsotnost ustrezne zakonodaje, ki je takrat na tem novem, svojevrstnem področju trženja še ni bilo. Koncept mrežnega trženja je s tem doživel velik odpor in izgubil zaupanje ljudi, ki se do danes še ni povsem povrnilo. Mnogi še vedno povezujejo mrežno-trženjska podjetja z nelegalnimi piramidnim sistemi in z velikimi tveganji.
Danes postaja tudi internet vse bolj izvrstno poslovno orodje. Kot tak je idealna podpora mrežnemu trženju. V tej kombinaciji visoke tehnologije in osebnega pristopa, ki ga nudi mrežno trženje, vidijo mnogi velikansko poslovno priložnost za družbo novega tisočletja. Ko je na primer podjetje Quixtar odprlo svoj posel na internetu 1. septembra 1999, mu je v naslovnem članku časopisa Today marketinški svetovalec pri Cannodale Associates Ken Hanrris napovedal, da bo v prvem letu ustvarilo med tremi in petimi milijardami dolarjev dobička. Njegova napoved se je uresničila.
ZGODOVINA MREŽNEGA MARKETINGA
Pionir mrežnega trženja je Carl F. Rehnborg, ki je leta 1934 izdelal prvi multivitaminski dodatek k prehrani na svetu. Njegovo podjetje California Vitamins je vitamine Nutrilite prodajalo z neposredno prodajo, saj je bilo za njihovo prodajo potrebno obširno znanje in oseben pristop. Da bi povečal prodajo in jo iz ZDA razširil še v Kanado, se je Rehnborg s svojima glavnima distributerjema Williamom Casselberryjem in Leejem Mytingerjemom leta 1940 domislil novega modela prodaje. To je bil trženjski načrt po sistemu mreženja, ki je omogočal, da so lahko prodajalci ne samo prodajali, ampak tudi novačili in izobraževali nove prodajalce. Na ta način so hkrati ustvarjali dohodek s prodajo vitaminov in dobivali provizijo od obsega prodaje prodajalcev, ki so jih sami pridobili in usposobili za prodajo. Vsakega prodajalca, imenovali so ga distributer, je podjetje obravnavalo enakovredno, izključno na osnovi njegove prodaje in prodaje mreže ljudi, ki jih je sam pridobil in usposobil. Ko je posamezen prodajalec dosegel določen obseg prodaje, se je lahko odcepil od prodajalca, ki ga je usposobil, in je tudi sam postal neposreden distributer podjetja. Ta nov način trženja je ne le prinesel revolucijo v prodaji vitaminov Nutrilite, ampak je bil vzvod za razvoj nove industrije distribucije blaga in storitev.
Leta 1949 sta Rehnborgov trženjski načrt in »know-how« odkupila mlada podjetnika Jay Van Andel in Rich DeVos in posel z vitamini Nutrilite izjemno povečala ter razširila. Leta 1959 sta ustanovila novo podjetje Amway in začela prek njega tržiti po enakem trženjskem načrtu čistilo LOC (Liquid Organic Concentrate), prvo večnamensko koncentrirano organsko čistilo, ki ga je zanju razvila NASA. Carl. F. Rehnborg je leta 1973 umrl. Njegovo podjetje Nutrilite Products, Inc. je kupil Amway. Vodi ga njegov sin dr. Sam Rehnborg in je vodilni proizvajalec vitaminov, mineralov in dodatkov k prehrani na svetu.
MREŽNO-MARKETINŠKA PODJETJA
Neposredna prodaja in še posebej mrežno trženje nudita osebni človeški odnos. Zato ni naključje, da danes govorimo o ponovnem rojstvu neposredne prodaje, o »poroki« visoke tehnologije in neposredne prodaje. Model mrežnega trženja kot oblika neposredne prodaje, se je tudi uspešno preizkusil in dosegel zrelo fazo razvoja. Dokazal se je kot uspešen model distribucije in možnosti prožnega opravljanja dela od doma. Smeri razvoja kažejo, da združitev mrežnega trženja in interneta že daje rezultate, saj postaja neposredna prodaja eden najbolj dinamičnih in najhitreje rastočih industrijskih sektorjev vseh časov.
Mrežno trženje opredeljujejo nekateri kot posebno industrijo, saj se mrežno-trženjska podjetja razlikujejo od klasičnih po načinu distribucije izdelkov, kar vpliva na ceno izdelkov in na različno distribucijo dobička od prodaje izdelkov. Pri klasični distribuciji si dobiček delita proizvajalec in trgovske organizacije, v mrežno-trženjskem sistemu pa proizvajalec in organizirana mreža prodajalcev.
Posredniška prodajna veriga je med proizvajalcem in končnim potrošnikom pri mrežnem marketingu izločena. Gre za proizvajalca na eni strani in za organizirano mrežo kupcev blaga na drugi strani. Med njima poteka neposreden kupoprodajni odnos.
Podjetje, ki se odloči, da bo svoje izdelke prodajalo na način mrežnega trženja, mora na začetku pripraviti vse potrebno za nemoteno poslovanje. Podjetje je treba registrirati, zagotoviti ponudbo izdelkov, določiti model gradnje mreže in ustrezen sistem nagrajevanja, urediti logistiko dobave izdelkov, prostore za skladiščenje, itd. Na začetku je treba pridobiti nekaj zastopnikov in jih izobraziti, da bodo začeli s trženjem in pridobivanjem novih zastopnikov. Vzpostavitev informacijskega in komunikacijskega sistema je ključnega pomena za spremljanje ustvarjenega prometa, obračunavanje zaslužka in izplačevanje nagrad članom.
Večja in uspešnejša mrežno-trženjska podjetja razvijejo tudi izobraževalne in motivacijske programe za usposabljanje zastopnikov, da bi ti dosegali čim boljše prodajne rezultate. Te podporne programe pogosto izvajajo samostojna podjetja z raznimi seminarji, s priporočanjem in prodajo knjig ter zvočnih in video posnetkov.
